Se bom še jaz predstavila, ker se v dnevniku nisem.
Maruša Železnik, letnik 1991, okolica Krškega, ampak že drugo leto večino časa v LJ, kjer študiram sanitarno inženirstvo na zdravstveni fakulteti.
Šport mi je že v osnovni šoli bil neka sprostitev. Že ko sem bila čisto mala, so me včlanili v plavalni klub. Par let je šlo, dokler me niso prijavljali na tekme, pred katero sem se vedno zjokala zaradi strahu. Kasneje v 7. razredu sem se spravila trenirat odbojko, ampak je trajalo samo 1 leto. Tudi karate sem trenirala samo 1 leto (opustila zaradi kat, ker sem se vedno raje tepla
)Najraje sem skakala v daljino in tekla na 60m. Nikoli nisem hodila na aerobiko in ostale skupinske vadbe, ker preprosto obožujem uteži
S fitnesom sem se začela ukvarjati nekje v 1. letniku srednje šole. To je bilo bolj kot ne samo spoznavanje naprav, potem sem pa začela pogosteje obiskovati fitnes, ki mi je zlezel pod kožo
Treningov si nikoli nisem kreirala sama, pri prehrani sem bila tudi bolj kot ne "lena". Nato sem se nehala prehranjevati z mastno hrano polno OH od babice
(pa saj ne rečem-kuha zelo dobro, ampak po domače-saj veste
), zato sem pristala samo na par živilih, ki sem si jih lahko na hitro pripravila (perutnina, ribe, jajca, skuta, sadje, zelenjava in whey). Dolgo časa sem se izogibala ogljikovim hidratom oz. sem jih uživala minimalno-od tukaj ta moja karbofobija
Drugače pa ne maram drugega mesa kot samo puranja in piščančja prsa. Rada bi se navadila nazaj na govedino, ampak mi smrdi
No, rezultati so bili, ampak komajda opazni (samo to, da nisem bila nikoli debela). Verjetno zaradi napačnega pristopa k treningu in prehrani. Vedno sem delala bolj kot ne izolacijske vaje, trening je bil vedno razdeljen na noge, prsa-hrbet in roke-rame.
Junija 2010 sem imela prometno nesrečo z motorjem. Šele septembra sem lahko nadaljevala s treningi v fitnesu, nekje maja sem se pa odločila, da bom vsak dan tekla eno uro. Po enem mesecu se mi je zlomila golenica, tisto poletje sem se pa zredila za 6 kg! Seveda ne samo zaradi pomanjkanja gibanja, ampak tudi zaradi hrane in alkohola. Zdravnik mi je odsvetoval fitnes do novega leta, ampak sem vseeno začela novembra 2011 spet trenirati. Od takrat bolj resno, če lahko tako rečem. Še vedno nisem uspela ugotoviti najbolj optimalnega treninga zame, ampak mi je ravno to všeč pri vsem tem, ker spoznavam svoje telo. Zdaj upam, da bodo končno rezultati tudi s tem sistemom IIFYM. Najboljši občutek je, da spoznaš nekaj kar deluje na tvoje telo SAM in da ti nihče ne turi nekaj v glavo sploh, če tega ne razumeš. Po večini je bilo tako z mano. Vedno sem bila odvisna od nekoga drugega, zato pa glede treningov in prehrane vem bolj malo, čeprav "se spoznam na uteži" že hmm
7. leto teče odkar sem prvič stopila v fitnes
Anyway, moj cilj je živeti zdravo življenje, spoznavati svoje telo in na nek način ostati v formi, ki jo pa moram še izpiliti