Dark Lord napisal/-a:Ja, hernija ni nic kaj prijetna, ceprav se jo vecinoma lahko obvlada s konzervativnim zdravljenjem. Tudi sam jo imam, v mojem primeru pa gre zal za bolj obsezno ekstruzijo ("gel" je izstisnjen iz ploscice), tako da imam v bliznji prihodnosti operacijo

Drugace pa super, da ti je ratalo zadevo tako sanirati, da lahko delas dl in pocep z velikimi tezami. Zdaj sem se bolj impresioniran

Ojoj, torej nas je kar več takih. Res nerad slišim za take novice, ker sem dal to čez in vem, kako je. Držim pesti, da bo vse hitro ok!

Kristijan napisal/-a:Sem prebral zapis na tvojem blogu. Spoštovanja vredno! In dokaz, da izgovori ne obstajajo (genetika,...).
Oba z Juretom sta mi za zgled. Trgaj dalje in srečno

Hvala, Kristijan!

Terminator napisal/-a:Vem kako je to ja, ko si ne morš zavezati vezalk in ko čisto običajne zadeve postanejo neizmerno težke. Men se je hernia (lažja oblika) zgodila na 18 rojstni dan. Sedaj sem star 25. Umes me je že prenehalo boleti, ampak sem z enim gibom vse skupaj še malo bolj "pokvaril".
Sicer nevem koliko tega "gela" se mi je premaknilo, ampak zaradi tega ne ukvarjam več s športi, katere sem v preteklosti pogosto prakticiral (košarka, nogomet, smučanje, borilne veščine - mma ... tam kjer so nepredvidljivi eksplozivni gibi...)
Nevrokirurg mi je reku, da bo potrebna operacija in ko bom želel naj sporočim. Nisem se še odločil za to, ker dejansko poznam kar nekaj ljudi, ki jim operacija ni bistveno pomagala... zaenkrat še odlašam...
glede treningov: ravno fitnes je tisto, kar lahko počnem, ker lahko skoraj 100% nadzorujem svoje gibe. Počepe sem začel delati dobro leto nazaj, počasi napredujem iz 70kg sem prišel zaenkrat na 145kg. Deadlift delam dober mesec, neverjetno je kako sem se te vaje bal, sem pa ugotovil da mi jo je lažje izvajat kot počep, tako da sem iz 80kg v enmu mescu prišel do 160 - 3 ponovitve. Odkar hodim na fitnes resno je s hrbtom se mi zdi kar boljše, mogoče zato, ker se je okrepil celoten obroč okoli "jedra"

moram pa pazit, da sm 100% skoncentriran pri vajah, ker se mi je tud zgodilo, da sm spet naredu kkšn gib in sem bil 10 dni spet bogi

Uglavnem, najhujša poškodba v mojem življenju in je ne privoščim nikomur!
David, a ni hernia ravno takrat ko se gel znotraj "premakne". Kako si pa saniral poškodbo? Čas? Ali določene vaje? Načeloma mi je nevrokirurg rekel, da fizično tega gela z vajami ne morm dat nazaj. Baje samo z operacijo lahko... Sem pa naključno naletel na neko zadevo s katerim je mogoče zelo dobro to bolečino odpravit (sam je sicer še nisem sprobal, načrtujem pa v prihodnosti) ->
http://www.svetzdravja.si/terapija-metoda-mckenzie/
Protruzija je ena izmed stopenj hernije.

Pri tem še ne pride do razlitja gela, samo do pritiska na živec in premika ploščice. To sem imel jaz. Če se razlije tudi gel, gre pa za prolaps.
Meni je težavo praktično v enem mesecu rešil fizioterapevt. Pravi, da se taka oblika hernije kot sem jo imel jaz, lahko pozdravi tudi sama od sebe, da pa težave redko izginejo. Ker se okoliške mišice zaradi hudih bolečin v "protiobrambi" zakrčijo v stalen krč, zraven pa pridejo še brazgotine in mišični vozli ... In to je potem tisto, kar povzroča glavne bolečine. Ko mi je mehko tkivo sprostil, je postopoma šlo na boljše. Sicer sem imel občasno še malo išiasa, ampak tudi to je izginilo.

Sam sem potem začel bolj normalno treneritat, ker bolečine niso bile več tako hude. In postopoma krepil hrbet, ki je bil čisto out. 60 kg deadlifta je bilo zame max.

Hrbet še po enem letu nima prave moči, sem pa na pravi poti.
Pri tebi je zagotovo dobro to, da lahko kolikor toliko normalno treniraš. Pri deadliftu in počepu si zelo močan, če pa to delaš s hernijo pa sploh kapo dol!
Na tvojem mestu bi preden bi šel na operacijo poskusil še z rednimi fizioterapijami pri kakem dobrem terapevtu (globinska masaža, ventuze ...). Poskusi najti tudi vzrok za poškodbo ali pa če imaš še kako drugo nepravilnost povezano s tem. Jaz sem imel npr. izravnano fiziološko lordozo, kar je lahko posledica ali pa vzrok. In ugotovil sem tudi, da sem imel malo zategnjeno zadnjo ložo ter absolutno prešibek trup. Če se lotiš iz večih koncev verjamem, da ti lahko uspe stvari izpeljati tudi brez operacije.

Polona napisal/-a:Čestitke za tvojo pot, sploh tvoj (vajin) pristop k tekmovalnemu fitnesu mi je ful všeč.
Jaz sem bila na dobri poti do hernije: ful slaba stabilizacija mišic okol medenice in trupa, preobremenitev s treningom, nesimetrije, zakrčene mišice ... in na koncu me je skoz ščipalo v hrbet, tako da niti ležat nisem več mogla zarad bolečine. No poj me je pa "na srečo" dokončno ustavila poškodba kolena - pateralna tendinopatija. Takrat sem prišla k pameti, vse pustila in šla za skoraj 4 mesece striktno samo v rehabilitacijski trening. In še danes z utežmi treniram le 3x tedensko, ostalo pa (4x) terapevtske vaje za stabilizacijo in trening gibljivosti.
Hvala, Polona!

Nekdo pameten je rekel, da "Se ne naučiš trenirati, dokler se napredek ne ustavi ali pa se poškoduješ." Očitno nas je več takih, ki smo bili žrtve zadnjega.

Dosti premalo se poudarja, kako pomembna je določena moč trupa, prožnost/kvaliteta mišic in pameten trening. V bodibildingu je pa stanje še posebej katastrofalno. To, da zdaj marsikdo že dodaja foam rolling v svoj trening in da izvajajo dinamične vaje, je izjemen napredek. Ko sem pred dobrima dvema letoma nabavil prve foam rollerje, so vsi mislili, da s sabo nosim peno za učenje plavanja.

matevz89 napisal/-a:Hud napredek David!

Hvala, Matevž!
