Na žalost naša država s takšnimi (in ostalimi sprejetimi predlogi v zadnjem času) tone še bolj na dno, s tem pa se samo odvrača pozornost od resničnih problemov, ki bi jih bilo potrebno sankcionirati, a ni interesa s strani vodilnih.
Meni bi se zdelo smiselno, da bi na primer rizične skupine, kot so predebeli ljudje in kadilci plačevali večji znesek k zdravstvenemu zavarovanju. Škodljivi učinki kajenja se pojavijo s precejšnjim zamikom (15-30 let, zato tudi največ ljudi opusti kajenje tam od 40-45 leta) in zdi se mi nesmiselno, da bom moral jaz čez 20 let plačevati neumnosti tistih vrstnikov, ki to zavestno počnejo.
Enako stanje je z debelostjo. Nešteto ljudi je z miselnostjo: ''ne skrbi me izgled, užival bom življenje, ...'' OK, a ko se začnejo zdravstveni problemi, bomo morali ostali plačevati ta davek.
Seveda pa bi bilo to, sploh v današnji potrošniški družbi, zelo težko kontrolirati, zato gre bolj za utopično mišljenje.
Kar se tiče davka na ''junk'' food: deljenje hrane na ''clean'' and ''junk'' je, kot smo že neštetokrat poudarili, bedarija. ''Junk'' food ni kriv za debelost. Zasluge gre pripisati
lenoritisu in
basitisu ljudi. Najlažje je seveda krivdo iskati drugje, sploh danes, ko prevladuje zmotno mišljenje, da je vse kar je eko, bio, organsko, polnozrnato
in in zdravo, industrijsko predelana in pridelana hrana pa največji strup.
