Moja replika na link ki ga je objavil alpha (bo malo daljši post):
1. študija, Tipton et. al, 2001
http://ajpendo.physiology.org/content/2 ... l.pdf+html
Preiskovali so vpliv na dinamiko aminokislin (za sledenje je bil uporabljen fenilalanin) 6g EAA + 35gOH raztopljeno v 500ml vode na rekreativne športnike.
1. skupina je zaužila to pred treningom, 2. skupina po treningu
Rezultati so bili precej boljši v skupini, ki je zaužila šejk pred treningom:
http://ajpendo.physiology.org/content/2 ... .small.gifNe vem če je sploh potreben komentar na tole ampak vseeno, preiskovanci so zaužili manj kot 3g BCAA, s tem da je skupina s šejkom po treningu trenirala na tešče. Za max stimulacijo protein sinteze je potrebno (kot je trenutno v strokovnih krogih splošno sprejeto) zaužiti okoli 3-5g leucina (pri starostnikih je potrebno več), kar se lahko dobi z okoli 7-10g BCAA ali 20-25g beljakovinskega vira z večjim deležem EAA . Mislim da smo že v drugih temah dovolj poudarili, da trening z utežmi na tešče ni optimalen in svetovali večjo količino AK (ali trd obrok, BCAA, whey...izbira je vaša). Ne verjamem da se kdo tu poslužuje takega protokola hranjenja okoli treninga.
2. študija, Burke et al, 2012
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22617396 (če kdo rabi, lahko posredujem cel članek, ker ta ni prosto dostopna)
V tej študiji so preiskovali vpliv na protein sintezo dveh različnih protokolov hranjenja, 30g B iz wheya (od tega 5g levcina) v enem obroku oz. "bolusu" ali več obrokih oz. "pulzih" po 33mL.
To pomeni da je ena skupina zaužila 30g B 45 minut pred treningom, druga skupina pa enako količino razporejeno od 45 minut pred treningom, do 2 uri po treningu.
Avtorji so zaključili, da v protein sintezi med protokoloma ni bilo razlik.Če citiram trditev s PF foruma:
Dvig nivoja insulina in aminokislin v krvi ter povečanje količine vseh ključnih encimov ter signalnih poti (Akt-mTOR-p70S6K ) je bil veliko bolj izražen, če so bile beljakovine vnašane postopoma in ne naekrat.
Dvig nivoja inzulina in aminokislin je bil jasno bolj izražen v tisti skupini, kjer so bile B vnešene
naenkrat in ne postopno, kar je tudi jasno razvidno iz spodnjih grafov:
Signalne molekule ki se povezujejo s protein sintezo, so bile 1 uro po treningu višje pri skupini s "pulzingom" aminokislin, medtem ko razlik 5 ur po treningu med skupinama ni bilo. Bom postal kar komentar raziskovalcev na to:
Indeed, in our previous study (31), we saw a temporal disassociation between signaling activation and MPS ; the highest FSR values were seen 3–5 h after resistance exercise and postexercise feedings, whereas the phosphorylation of signaling proteins was greatest in the first hour of recovery and associated with the highest plasma leucine
concentrations (31).
Kar pomeni da zaradi neprijetnosti biposije niso možni bolj frekventni odvzemi, iz stališča nivoja signalnih molekul (ki močno korelirajo z koncentracijami levcina) je potem pomembno kdaj časovno je bil vzorec odvzet. V tem primeru je bil ta vzorec vzet eno uro po treningu, kar je 2,5 ure po "bolus" obroku in v času ko je pulzing še trajal. To pomeni (tudi prikazano na zgornjem grafu AK) da v času odvzem koncentracije levcina med protokoloma niso bile enake, ta problem pa reši FSR, ki nam pokaže delež na novo sintetiziranih beljakovin v mišici v določenem časovnem obdobju. V tej raziskavi so primerjali kakšna je bila med protokoloma razlika med 1. in 5. uro po treningu in kljub višjem nivoju signalnih molekul v skupini s "pulzingom" razlika ni bila statistično značilna. Kako so raziskovalci razložili to razliko:
This confirms the work of others who have noted the lack of association between intracellular signaling and MPS (20).
To pomeni da se ni tako potrebno obremenjevat z detajli in kaj se dogaja z signalnimi molekulami v določenem trenutku, ampak je važno kakšna je slika skozi daljši čas. Me zanima tudi kakšen bi bil rezultat, če bi raziskovalci naredili meritev FSR med obdobji 45 minut pred treningom do 5 ur po treningu, tako bi zajeli tudi čas ko so bile AK na maksimalnem nivoju tudi v "bolus skupini".
Kar se tiče obremenitve na želodec, pa je to individualna zadeva kaj komu paše ali ne. Par piškotov meni še nikoli ni naredilo slabo, večji obrok pa mora biti tudi pri meni oddaljen od treninga.
V dveh naštetih študijah niso niti približno pokazali, kar se je v tistem postu trdilo. In da ne boste prikrajšani če natančno ne poznate kinetike aminokislin tako kot jo poznajo v določenih podjetjih, vam zaupam da ta ni ravno bistvenega pomena če dejansko veste kakšna je posledica oz. količina asimiliranih aminokislin, ki je direktno zmerjena oz. preračunana z metodo FSR na nivoju mišice.
In svaka čast tistim, ki se jim je dalo prebrat do sem.
17 Sep 2012, 22:41
za repliko na 
. Vedno znova presenečaš s tako strokovnim znanjem! Po prebranem bodo BCAA kar lepo ostale na trgovskih policah 
