Zeratrem napisal/-a:Najbrž je vredno omeniti še to, da so špritni kot vrsta HIITa lahko precej nevarni iz vidika poškodb (zlasti na deficitu), mogoče velja zato pomisliti tudi na kakšno spinning kolo. Opazil sem, da mnogo ljudi misli, da dela šprinte, v resnici pa samo malo bolj hitro tečejo, sploh če jim je pri tem merilo pulz.

se povsem strinjam z napisanim.
Sicer res nočem karkoli delovati vzvišeno, vendar kar ljudje pogosto tretirajo kot šprint to deifnitivno ni.
Nemogoče je šprintati večkrat po 100m z 1 min pavze. Če si dobro streniran lahko hitro tečeš (kar še spada pod šprint) npr. 3 razdalje potem pa vse skupaj pade pod 90% max hitrosti in je daleč od šprinta.
Vsekakor pogosti primeri HIIT treningov ne vključujejo veliko šprintu podobnega. Večina spada v t.i. cono srednje intenzivnosti (nikogaršnja zemlja), ki ima veliko slabosti. npr 20s šprinta in 40s počitka. Šprint je v tem primeru le prva ponovitev, res izjemoma tudi druga.
Daljša izpostavljenost takemu načinu treninga po mojem mnenju vsekakor ni prodkutivna. Ali počni zadeve kvalitetno in ostani nad 95% max intenzivnosti (v primeru šprinta: hitrosti) ali pa bodi pod 75%. Vmesno področje je preveč utrujajoče in ima premalo koristi za vsakogar, ki planira treninge in vsaj nekje išče napredek. Napredovati v generalni pripravljenosti se da na veliko bolj preprost/učinkovit način. Zelo poenostavljeno povedano: območje srednje intenzivnosti (75-95% max int.) ima nekaj prednosti, vendar prepogosta izpostavljenost ponudi več slabosti:
- preveč "sesuje" hormonsko sliko za premalo učinka
- veliko bolj obremeni mišice, sklepe in CŽŠ, hkrati pa ne prispeva k napredku v eksplozivnosti, hitrosti
- dolgoročna uporaba spodbuja transformacijo mišičnih vlaken v smer pogosto "manj zaželjenih" rdečih vlaken (zelo poenostavljeno rečeno)
Mnenja sem, da je intenziven kardio vsekakor pomembna komponenta, ki ima mnogo pozitivnih učinkov, vendar menim da ne rabi biti intenziven v smislu obremenitve mišic in ČŽS. Lahko pa intenzivno obremeni srčno-žilni sistem, ki ima veliko večjo sposobnost adaptacije, predvsem pa "zdrži več".
npr. namesto t.i. šprintov pri tem tipu kardia lahko nekdo naredi vse teke med 60 in 75% svoje max hitrosti (npr. na 100m). Kar pomeni, da oseba, ki ima najhitrejši čas na 100m 12s, dela tempo teke na razdalji 100m med 16 in 20s. Verjemite mi, tak trening še kako učinkovito metabolično obremeni telo, vendar ne na račun (prevelikega) utrujanja mišic in ČŽS. Prihranite ČŽS za intenzivno vadbo z utežmi.
primer treninga:
ogrevanje po osebni izbiri (npr. lahkoten tek 800-1200m, dinamičen in statičen stetching, itd)
10x100m, tempo npr. 18s/100m, pavza je hoja med teki cca 50m (kar vzame približno 30-35s)
ko zadeva postane prelahka skrajšamo pavzo. Seveda obstaja mnogo variacij. V trening lahko vključimo tudi razne vaje in tako postane počitek aktiven kar oteži zadevo. Bolj streniran si bolj se lahko "igraš" in dodajaš vaje, teke, krajšaš pavze.