O kondicijskem delu
A bi lahko malo napisal oz. obrazložil kako poteka kondicijsko delo. Kaj recimo pomeni tistih 30, 60, 100m… Koliko x ponoviš zadevo, ali tečeš vse na ful, koliko imaš pavze med šprinti, kaj je cilj šprintov (kondicija ali hitrost)…?
Hvala ti!
Zanimivo! Sem ravno danes rzamišljal, da bom v kratekm posebej temu posvetil en zapis in bom takrat vse še bolj podrobno razložil.
Drugače mi je pa glavni cilj to, da pač ustvarjam prostor za hrano – da kurim! Takoj za tem pa kondicija in nato hitrost. Šprinte imam rad še od osnovne šole naprej, ko sem imel na kratke proge (brez treninga) tudi dobre rezultate in bil precej eksploziven. In zato se jih tudi zdaj dosti poslužujem – ker v njih preprosto uživam. Ne maram pa dolgih tekov.
Ponavadi naredim trening v stilu: nekaj ogrevanja, nato pa 4-10 šprintov (če so daljše razdalje, jih naredim manj; če so razdalje krajše pa več). Vmes imam toliko pavze, da počasi prehodim nazaj do položaja, kjer sem štartal. So pa to šprinti “na ful” in se nič ne šparam.
Kot sem rekel bom v kratkem napisal še malo več o tem, skupaj s kakim posnetkom, da bo bolj jasno.
Westside barbell vs. Layne Norton's PHAT
Kaj pa primerjava westside barbell vs PHAT od layna? Prednosti / slabosti enega in drugega, oz. ne vem kako naj vprašam
Huh, povsem drugačna sta, čeprav na prvi pogled mogoče ne zgledata, ker ima tudi PHAT power treninge.
Največja razlika je v tem, da je WSB vključuje periodizacijo in polovica treningov je hitrostnih (dynamic effort), PHAT pa ne. Pri WSB planu je cilj postati močnejši v “velikih treh dvigih” in (skoraj) na vsakem max effort treningu postaviti nov rekord v eni izmed variacij teh glavnih vaj (počep, dl, bench press). Kot asistenčne vaje se delajo take, zaradi katerih boš napredoval tudi pri glavnih (npr. zaradi močnejšega tricepsa lahko izboljšaš bench press).
Kar sva z Juretom ugotovila, je to, da če napreduješ pri teh glavnih dvigih, potem 100% napreduješ tudi v mišični masi. Hkrati pa je to verjetno edini možni način za naturalca da po nekaj letih treninga še sploh napreduje. Praktično ni nikogar z 200 kg počepa, ki bi imel majhne noge. Poleg tega nama v smislu regeneracije in motivacije zelo ustreza!
Kar se tiče Laynovega splita pa ta ni narejen tako, da bi bil poseben poudarek na glavnih treh vajah, je pa kombinacija power treninga in hipertrofija treninga – torej bolj klasičen bb pristop brez jasnega cilja. Meni recimo slednji ni dobro deloval in v moči niti približno nisem tako napredoval kot pri WSB, zato vem da ne grem več nazaj na kakršenkoli program, kjer se (po nepotrebnem ) “pumpa”, pa naj bo to PHAT ali kaj drugega.
O dynamic effort treningih pri WSB
Zanima me kakšne so teže pri DE treningih pri, recimo temu ne glavnih DE vajah, to kar pride za glavno vajo in koliko trajajo pavze.
Enako me zanima za ME trening.
To, kar misliš so asistenčne vaje. Pri obeh (ME in DE) treningih imam teže pri teh vajah podobne. To pomeni, da je moj cilj med 6-15 ponovitev (najboljše se mi zdi, da je 8-12) in zelo redko do odpovedi. Najboljše napredujem, če končam nekje 1-2 ponovitvi pred odpovedjo. Čeprav me včasih zanese.
Pavze so pa vedno po občutku, verjetno okoli minute čeprav nikoli ne merim in začnem z novo serijo, ko si opomorem od prejšnje.
Torej poenostavljeno to kar meni ustreza: vzameš težo, s katero računaš, da boš lahko naredil 10 ponovitev.
O treningu rok in ram na westside barbell programu
Izgleda zanimiv trening, edino kar me zanima je kako je z vajami za roke? Ali je vaj zadosti oz. ali lahko dobro treniraš roke
Večina itak dela preveč za roke. Glede na to, kako mala mišica so in da triceps sodeluje pri vseh potiskih in biceps pri vajah za hrbet, ne rabiš tolk dela za roke. Po tem planu bi sicer lahk delal tud več serij, ampak men je dovolj 4 za biceps in 4 za triceps pri treningu zgornjega dela.
Ja razumem, da je preveč treninga za roke, ampak kaj če recimo zraven uporabiš Dorianov HIT primer treninga torej 3 vaje s po 1 delovno serijo. Najbrž je učinek precej podoben kajne?
Lahko tudi kak tak princip, dokler ni tega preveč. Bi šlo. Kar opažam je pa predvsem to, da sploh ni nobene potrebe po kakem ekstra hudem treningu za roke, odkar treniram po tem programu. Po eni ali dveh klasičnih serijah sem “fuč” in tudi napredek je zdaj boljši.
Kaj pa rame? A pri pressu dovolj sodelujejo, da jih recimo potem z 1 vajo dovolj uničiš?
Za rame je treba tukaj še najmanj skrbet. Pri vseh potiskih (bench press in njegove varaicije, potiski z ročkami, potiski nad glavo …) zelo sodelujejo, tako da je še tista 1 izolacijska vaja skoraj odveč. To se tudi dobro čuti prvih nekaj tednov, ko začneš s takim treningom.
O pravilni izvedbi bench pressa
Čemu tako usločen hrbet pri 55%?
Hm, zanimivo vprašanje.
V bistvu imam hrbtni lok vedno enak – ali delam s 55% ali pa z 90%, ker se mi zdi, da največ pridobim z DE treningom če je setup enak. Pa poleg tega imam slabe izkušnje s poškodbami sklepov in raje šparam rame kolikor gre, se pravi da še mal skrajšam pot s tem, ko so prsa/trebuh višje.
Jure: Da malo vskocim: gre za powerliftersko izvedbo, ki ti omogoca vecji “leg drive”. Pravi bench press je vaja za celo telo.
Je pa tudi meni taka izvedba veliko bolj vsec kot “bilderska”, ki predvsem zaradi pozicije komolcev, kar klice po poskodbah prne misice in ramenskega sklepa.
@Jure: Boš reku, da je tole bolj “zdrav”, kaj pa hrbet?
@David: Ok, še eno vprašanje. Pri “veslanju” na klopci, a ni bolš met glevo čim bližje klopci. (v tvojem primeru jo pri potegu, dvigneš)
Ne boš verjel, ampak hrbtenica je pri taki izvedbi v najbolj varnem in močnem položaju. Kot veš, zdrava hrbtenica v medianem preseku ni ravna, ampak v obliki dvojnega S (lordoza, kifoza) in ko narediš ekstenzijo trupa, aktiviraš erektorje – stistneš hrbtno mišico, ki poteka ob celotni hrbtenici, kar jo še dodatno stabilizira.
Kar se tiče dviga glave pa velja podobno – če je ne bi čisto nič dvignil, je nemogoče da bi naredil gib tako, da je hrbtenica v normalni poziciji, ampak bi bil malo “puklast”. Res, da bi verjetno ta dvig lahko malo skrajšal, ampak glede na to, da ni nobene obremenitve na vrat, to ni bistvenega pomena.
O hrani.
A kakšne recepte boste tudi prilepili gor, npr.,o teh palačinkah?
Matej, recept za tele palačinke ni nič posebnega – so čisto običajne:
- 90 g moke,
- 1,6 dL mleka,
- 1 jajce,
in če želiš, še 10 g vanilijevega sladkorja.
Dodatki po želji (jaz sem dal kakav, lahko bi pa tudi kaj drugega – marmelada ipd.).
Super sploh za po treningu.
Oprosti ker sprašujem takšne stvari, vendar me zanima kako je s tem. Mleko (kazein) in maščobe (iz jajc) upočasnjujejo prehod hranil v kri in s tem je počasnejša regeneracija. Se motim? Zakaj torej to po treningu?
Je sploh opazna razlika? Ker jaz sem se vedno izogibal maščob in mleka okoli treninga. Hvala.
Sploh ni problema – vem, da to marsikoga zanima.
10 g maščob na 110 g OH je zelo malo. Težko boš našel še kako hrano, ki jih bo mela bistveno manj, razen cuker na žlico.
Kar se tiče pa mleka in kazeina pa ni nobenih skrbi, da bi to vplivalo na regeneracijo. Če mene vprašaš, gre za brezvezno omejevanje na riž in podobno stereotipsko bb hrano, med tem ko dokazov o superiornosti takih živil ni. Hrana se itak prebavlja dlje časa in ne gre kar takoj v kri, kot si to predstavljamo (razen če imaš proste aminokisline). Glede samega kazeina pa bi po nakaterih študijah bil celo koristen v tem obdobju, čeprav osebno mislim, da ni nobene razlike, če je 20 g B iz mleka in 20 g iz wheya ali pa vse iz wheya (in to 1 uro po treningu, po tem ko sem že spil whey+cuker takoj po koncu).
mene pa zanima, glede na to da sta z jurcem pristaša obrokov na 4-6 ure, koliko časa po zadnjem obroku naj bi potem bil pre workout obrok (30g OH)?
Jaz ga imam po približno štirih urah, včasih treh. Tudi odvisno, kako poteka dan, ker na minute pri obrokih že dolgo ne Jure: Enako!
Jp,nove študije (pa tudi BB gurus like Farrah) priporočajo po treningu kazein-whey 50-50.
O izvedbi military pressa
Pri military pressu stoje spustis stango cist do ramen. Ti del teže (vsaj v zacetnem dvigu) ne prevzamejo prsa v tem primeru? Sam sicer bolje cutim ramena ce spustim do brade in nato gor..
Mislim, da nima namena samo rame obremenjevati ker mišic ne izolira.
Točno tako kot je rekel ProAce. Pri kompleksnih vajah se ne osredotočam na eno mišico, pač pa na GIB. Pri military pressu sta pa “primary moverja” itak rame in triceps.
O ogrevanju
- Kako izgleda ogrevanje pred sprinti?
- A tu nimaš nič donamičnega strečinga?
- Bi lahko napisal, če si pri kateri od asistenčnih vaj naredil še kako ogrevalno serijo pred napisanimi?
Tisto ogrevanje, ki sem ga napisal (5 minut) je mišljeno kot lahkoten tek ali hitra hoja (ali menjavanje obojega). Sicer pa pred vsakim treningom – tudi pred šprinti, naredim foam rolling in dinamični strečing oz. to kar je opisano v članku Prehabilitacija. Zato tega niti ne pišem (tudi ko gre za treninge z utežmi).
Pri asistenčnih vajah pa nisem imel nobenega ogrevanja. Me je že 130 kg bench pressa dobro “pogrelo”.
A dinamično ogrevanej tudi, če delaš intervalce na sobnem kolesu?
Huh, zdaj si me pa dobil! Letos jih še sicer nisem delal, ampak preden bi šel gonit kolo pa verjetno res ne bi delal dinamičnega strečinga. Ni nobenih “zahtevnejših” gibov, da bi rabil to. Foam rolling pa vseeno.
O šprintih
Še to
Kakšen imaš štart pri šprintih? Stoje, iz rahlega teka, tekmovalni….?
Stoje ali z eno roko na tleh. To mi najbolj paše, če ni štartnih blokov.
O obrokih z visokim GI
A razlike v dvigu inzulina pa ne čutiš napram kosmičem? Ker jaz sem po teh zadevah z visokim GI precej zaspan in brezvoljen.
Drugače bi blo zanimivo prebrat tudi mnenje o fruktozi, laktozi oz. predvsem pojasnit mite, ki krožijo po forumih in fitnesih.
David, drugače moram rečt, da mi je tvoj stil pisanja precej všeč(širok besedni zaklad, besedišče, izrazi, narečje, fore…). Sem bral tudi (na) Zmigaj rit.com. ;D
To je pod zelo velikim vprašajem – zelo verjetno je namreč da GI pri mešanem obroku povsem izgubi svoj pomen (že sicer je vprašljiv). Kar se tiče vpliva na počutje, ga jaz ne opazim (ampak – hej, to sem samo jaz!).
Ravno o GI in podobnih “mitih”, kar si jih še omenil, se sestavljajo članki in se še bodo v prihodnosti. To so področja, ki so dostikrat narobe razumljena. Čeprav je nekaj LAHKO res, pa to ni VEDNO res. BB radi vidimo stvari črne in bele, na sivino pa pozabimo.
Med drugim bom v kratkem naredil eksperiment na sebi in meril glukozo v krvi po mešanem obroku z visokim GI in po obroku z nizkim GI. Tako lahko potem naredim določene zaključke. Upam, da mi uspe dobit opremo še do “deadlina” za članek o GI.
Hvala za pohvale sicer. Pišem malo “po svoje”, zaradi česar me nekateri ne morejo prebavit, drugim pa sem ljubek kot majhen pujsek (saj veš, tisti za na povodec!).
IIFYM in disciplina
Še nekaj sem pozabil vprašat. Kako je pa z desciplino pri taki prehrani(IFFYM)? Jaz nevem če bi lahko pojedel določeno količino dobre hrane(bol sem navajen na princip – “ko je off je off”, koliko sede pa magari do daske, če mi paše seveda). Medtem ko se z kosmiči lahko dokaj lahko kontoliram, pa so mi za clean food dobri.
Ravno tako razmišljanje je napačno, ker naredi po mojem mnenju največ škode. Nobena hrana ni “off”, če jo ješ v pravih količinah.
Jaz recimo nimam čisto nobenega problema z disciplino, ker si, ko vidim etiketo, vnaprej določim koliko rabim npr. OH in toliko stehtam ter pojem. Pa sem bil včasih verjetno še hujši primer “prenajedanca” kot ti. Priznam, da mi še vedno včasih paše kaka pica, ki nanese malo več kcal kot bi jih sicer imel, ampak dosti manj kot ko imaš v glavi ta sistem: črno (off) ali belo (clean).
Aja, da me ne bo kdo haklal na besedo: obstaja tudi off hrana (preveč trans maščob recimo).
Še nekaj me zanima. Okoli treninga se naj bi uživalo OH z visokim GI brez oz. z minimalno maščob. Če je OH je vedno večina od tega sladkor ali ne? So recimo bel kruh, testenine, baby keksi ipd. viri ogljikovih hidratov z visokim GI, z zanemarljivo malo maščob in brez sladkorja. Če razumeš ka hočem vprašat.
Hm, nisem najboljše razumel, kaj si hotel vprašat, ampak načeloma je po treningu najboljše OH s čim manj vlaknin in maščob. Zato bo GI takega živila posledično višji, ker če ne vsebuje ničesar od naštetega, potem ostane samo še večinoma škrob ali pa sladkor. Ampak sam GI pa sploh ni pomembno, da je visok (čeprav je ponavadi visok ravno zaradi prej omenjenih lastnosti take hrane) – GI je itak bolj nesmisel. Upam, da sem približno odgovoril na tvoje vprašanje.
O obrokih
Drugače pa me zanima če bi lahko napisal, kako zgledajo tvoji obroki po makrotih za en celoten dan. Če se ne motim si nekje napisal, da imaš na dan samo 4 obroke, pa me zanima kako potem razporediš tistih 320g OH. Sem opazil, da mam sam ubistvu nalce narobe zastavljen jedilnik … trenutno imam 235g B 300g OH in 70g M =2770kcal … torej če spremenim na 200g B 375g OH 50gM =2750kcal, bo kaj narobe če kr iz dans na jutr prestavim glede na to da je kar malce več OH, ampak dnevni kcal vnos pa ostane enak…
O tem bom še napisal kak dnevnik, ampak za en povprečen dan brez treninga na hitro:
1. Zajtrk 60 g B, 80 g OH, 15-20 g M
2. Malica 50 g B, 80 g OH, 10 g M
3. Kosilo 50 g B, 80 g OH, 10 g M
4. Večerja 60 g B, 80 g OH, 15-20 g M
OH torej razporejeni enakomerno skozi vse 4 obroke.
Drugače pa ni nujno, da imaš tako narobe sestavljen jedilnik – je zelo pomembno, da sam najdeš razmerje makrohranil, ki ti ustreza. Ponavadi pa je res tako, da B in M ni treba imeti preveč, ker te kcal raje daš za OH.
Če spremeniš v enem dnevu ne bo nič narobe. Kcal je isto, spremembe pa tudi niso posebej velike.
Aha no pol pa vredu … bi lahko napisal še za trening dan? predvidevam, da imaš tam OH le malo bolj skoncentrirane okoli treninga in ne enakomerno čez dan?
Ja, res je.
Napitek pred treningom: 35 g OH, 10 g B
Napitek med treningom: 30 g OH, 15 g B
Napitek po treningu; 35 g OH, 35 g B
Obrok čez 35-60 min: 100 g OH, 35 g B, 10 g M
Ostalo (tudi M) pa enakomerno razporejene čez ostale 3 obroke.
Kaj so ti napitki? Vse dodatki? Če lahko to malo podrobneje opišeš
Tako je.
Pred treningom 10 g BCAA + 35 g sladkor/maltodekstrin
Med treningom 15 g BCAA + 30 g sladkor/maltodekstrin
Po treningu 30 g whey + 5 g leucin + 35 g maltodekstrin
A bi bil naslednji obrok občasno vredu:?
Topli sendviči: beli toast + piščančja prsa v ovitku + toast sir (malo bolj masten, da bi prišel tja na okrog 15g – 20g M v obroku)
Seveda bi bili vsi makroti v okviru kalorij.
Zakaj pa ne?
Saj veš kako je, ni piščanec + riž
Še to sem pozabil
Kaj praviš na primerjavo beli toast vs. polnozrnati toast?
Je prvi manj primeren od drugega ali pa ima drugi prednost le to, da ima več vlaknin? Seveda če gledamo, da sta enaka po kcal.
Na koncu ni druge razlike kot to da ima polnozrnati več vlaknin kot beli.
Kaj pa če recimo imamo 100kg osebo a tu še vedno lahko pridejo v poštev 4 obroki ali pa je boljše razdeliti na 5, zaradi velike količine hranil naenkrat.
Recimo za primer:
835 kcal, 65g B, 110g OH, 15g M x 4 obroki
3340 kcal, 260g B, 440g OH, 60g M = skupaj
V tem primeru sedaj pride količinsko kar veliko za 4 obroke, zato se mi postavlja vprašanje ali je mogoče kakšna zgornja meja B / OH / M in je
boljše razdeliti v več obrokov?
Po moje število obrokov sploh ni pomembno, dokler so ti na 4-6 ur. Tako da si lahko to posameznik prilagodi glede na dolžino dneva in obveznosti.
Pri velikem dnevnem vnosu res pride več na 1 obrok, zato ni slabo razmislit o dodatnem – sploh zaradi apetita.
Obstaja seveda ena zgornja meja, koliko OH lahko naenkrat še dobro preneseš – mislim v smislu, da se ne počutiš kot kup kakca, ampak ta je pri vsakem drugačna. Mene recimo “uniči” šele 200+ g OH naenkrat (preizkušeno! ). Ampak to je bolj v smislu počutja (je pa tudi to pomemben vidik), kakega bistvenega vpliva na napredek pa ne bo, razen v ekstremnih primerih (beri: 4×300 g OH) ko pride potem kortizol v igro.