Danes je 22 Nov 2026, 23:22


Dnevnik šprinterja

Dnevniki članov skupnosti Natural Muscle Zone. Svoje treninge, prehrano, fotografije in zanimivosti iz svojega življenja lahko delite z drugimi ali pa jih zapišete za lastno evidenco.
  • Avtor
  • Sporočilo
Uporabniški avatar

Band3

  • Prispevkov: 146
  • Pridružen: 25 Nov 2012, 21:34

Re: Dnevnik šprinterja

Odgovor19 Maj 2013, 14:31

Sydney napisal/-a:
KK400 napisal/-a:

Zelo zanimivo, hvala za tole razlago! Se mi zdi, da so nasplošno jamajški šprinterji na pogled tudi nekoliko manj mišičasti kot npr. Američani - zdaj razumem zakaj ;) Bi se ti dalo na kratko pojasniti še ostale razlike med Jamajka vs. Evropa sistemoma treninga? Lahko prilepiš tudi kakšen link, da ti ne bo vzelo preveč časa. Hvala!


Ehm, kaj pa se je zgodilo z odgovorom? :?: :| :?:

And now something completely different.
Tole bi te znalo kot šprinterja ful zanimati -> The Third Energy System. There's aerobic and anaerobic... and there's also phosphocreatine. (http://www.runnersworld.com/race-traini ... rgy-system)
Uporabniški avatar

Pajac

  • Prispevkov: 86
  • Pridružen: 09 Dec 2012, 14:34

Re: Dnevnik šprinterja

Odgovor20 Maj 2013, 20:36

And now something completely different
Tole bi te znalo kot šprinterja ful zanimati -> The Third Energy System. There's aerobic and anaerobic... and there's also phosphocreatine. (http://www.runnersworld.com/race-traini ... rgy-system)


To šprinterji uporabljajo v praksi že pol stoletja :D
Uporabniški avatar

Band3

  • Prispevkov: 146
  • Pridružen: 25 Nov 2012, 21:34

Re: Dnevnik šprinterja

Odgovor20 Maj 2013, 21:15

To ljudje uporabljajo odkar obstaja človeška rasa.

Vem, da ne gre ravno za novo odkritje. Pač 2013 študija, ki naj bi kvantificirala energetski delež, ki ga ima fosfokreatin pri "šprintih". Na žalost pa revija ni dostopna on-line. Čeprav mi dejanska uporabnost tovrstnih raziskav ni ravno jasna. Po par sekundah pač zmanjka kerozina in je potrebno preklopiti na 95 oktanski bencin. Po počitku pa se tank s kerozinom zopet napolni. That's all folks.
Uporabniški avatar

KK400

  • Prispevkov: 105
  • Pridružen: 15 Sep 2012, 22:41

Re: Dnevnik šprinterja

Odgovor03 Nov 2013, 22:27

gujdek napisal/-a:Oprosti, sem šele sedaj videl tvoj odgovor.
Gujdek, če te res zanima ta substanca ti z lahkoto več napišem na privat.

A si nor, a je sploh še kaj za dodat? :D
Mislim da si odgovoril na vsa potencialna vprašanja ki bi mi padla na pamet, hvala za te info!

Sem samo okvirno preletel študije, mislim pa da je bila kakšna 2 tedna nazaj objavljena še ena pri plavalcih, kjer je bilo okoli 2% izboljšanje na 100m in 200m prosto, kar se kar dobro ujema s tem kar si opazil pri sebi (glede učinka pri trajanju nad minuto).

Glede laktata, ne vem natančno kje sem prebral, ampak po eni teoriji naj bi bil laktat "varovalka" da človek z naporom sam sebe ne fenta. Prvo lokalna odpoved, če pa človek vztraja naprej pa udari po CNS. Predvsem ta vidik CNS se mi zdi zanimiv, težko sicer natančno študirat (miši ne povejo kaj čutijo) razen iz poročila športnikov, ampak se spomnem da Tyler Hamilton v svoji knjigi omenja, kako se je kljub slabši pripravljenosti s "trmo" držal Armstronga na treningu oz. zase meni, da je lahko pri toleranci bolečine dlje kot ostali. Če se ne motim je bilo to rečeno tudi za biatlonca Fak-a, glede toleriranja zakislitve.


Samo malo razmišljanja... :)


Oprosti za tako pozen odgovor.

Se strinjam z vsem napisanim. Če napišem povsem s preprostimi primeri.(kakor sem mislim da že nekje nazaj napisal...) Ljudje smo narejeni bolj kot plenilci in ne kot plen. Za nas "vedno obstaja še en dan". Imamo varnostne mehanizme, ki nam preprečujejo, da bi se preobremenili. Npr. zajci v naravi nastopajo kot plen. Pri njih so mehanizmi, ki jih ustavijo, da se ne bi "preobremenili do smrti" veliko bolj odsotni. Kajti če ne pobegnejo plenilcu je tako ali tako vseeno. Posežejo lahko torej po svojih sposobnostih do maksimuma, česar pa ljudje nismo sposobni. Zajec lahko, ko beži pred plenilcem, tudi umre od napora.
Ljudje lahko povečamo svojo sposobnost poseganja v rezervo z rednimi treningi (postopek adaptacije). Če primerajmo začetnika in elitnega športnika- absolutni limit mišičnega dela se ne poveča tako drastično kot se poveča sposobnost poseganja v svojo rezervo (t.i. useable performance). Seveda nihče ne more doseči svojega absolutnega mišičnega maksimuma. Trenirani posamezniki pa se mu lahko bolj približajo (hkrati pa je tudi njihov absolutni maksimum višji).

Za Hamiltona sem prebral, za Faka pa prvič slišim. Zanimivo :)
Verjetno lahko veliko narediš na mentalni stopnji, ko pride do vzdržljivostnih preizkušenj. Verjetno nekaj manj, kjer so stvari bolj intenzivne. Če razumeš kaj mislim s tem.


Band3 napisal/-a:Vsaka cast za dosezke (na vseh podrocjih). Tvoj dnevnik je res fajn brati, ceprav veliko stvari sploh ne zastopim. :lol: Me pa ze kar nekaj casa muci ena stvar in mogoce bi mi lahko ti dal kaksno insajdersko pojasnilo.

Glej, vecina vas sprinterjev ima res zavidanja vredno "fitnes postavo", ce lahko tako recem. Zdaj, teorija mi je nekako jasna: kombinacija teka s kvihtanjem je koristna v prvi vrsti za preprecevanje misicnih nesorazmerij in s tem posledicno poskodb, hkrati pa je ekstra misicna masa velik plus za sprinterje, ker se sorazmerno z maso veca tudi eksplozivnost. Ali tako nekako. Potem pa pride praksa.

Vzames enega Pietra Menneo (RIP legenda - na vseh podrocjih), ki je bil v svojih najboljsih letih prav po maratonsko "shiran", ki si po skoraj 35 letih se vedno lasti evropski rekord na 200 m (ce se ne motim). Zdaj, ali teorija le ni cisto OK, ali pa je bil Pietro res en tak freak of nature. Ceprav z mojega cisto laicnega zornega kota mogoce spet ni tako cudno. Ce vzames el. avto, je pomemben delez baterij namenjen izkljucno temu, da prevaza okrog tisti del baterij, ki dejansko kaj koristnega pocne...


Mislim, da gre tu spet za razlike med posamezniki in seveda tudi za način treninga. Nekateri šprinterji ne delajo veliko z utežmi. Kar imam podatkov naj bi tako treniral Christoph Lemaitre, spet drugi pa "niso narejeni, da bi bili veliki". Vedeti pa moraš, da večina šprinterjev na elitnem nivoju (žal) zlorablja mnoge prepovedane substance (npr. rastni hormon, IGF-1, testosteron, clenbuterol, itd.) kar ima vsekakor vpliv na zunanji izgled kljub temu da jim je cilj le napredek v performancu.

Vsekakor pa kombinacija treninga z utežmi, šprinti (kratki in dolgi) in trening za generalno pripravo, zelo pozitivno vplivajo na izgled mnogih šprinterjev. Vsekakor se večina resnih tekačev (ne glede na razdaljo) zaveda, da odvečne teže ne potrebujejo, zato se kontrolira tudi vnos (skrb za ustrezno prehrano).
Uporabniški avatar

KK400

  • Prispevkov: 105
  • Pridružen: 15 Sep 2012, 22:41

Re: Dnevnik šprinterja

Odgovor03 Nov 2013, 22:54

Sydney napisal/-a:
KK400 napisal/-a:

Zelo zanimivo, hvala za tole razlago! Se mi zdi, da so nasplošno jamajški šprinterji na pogled tudi nekoliko manj mišičasti kot npr. Američani - zdaj razumem zakaj ;) Bi se ti dalo na kratko pojasniti še ostale razlike med Jamajka vs. Evropa sistemoma treninga? Lahko prilepiš tudi kakšen link, da ti ne bo vzelo preveč časa. Hvala!


Jamajčani imajo precej drugačen pristop k treningu. Pred kakim mesecem ali dvema sem govoril z legendo jamajškega šprinta Marlene Ottey glede trening pristopa pri nas in pri njih. Milo rečeno je do "evropskega" pristopa zelo kritična.

Zelo se v podrobnosti sistema treninga na Jamajki nisem poglabljal, zato podrobnosti res ne poznam. Bistvena prednost oz lastnost. šprinterjev iz Karibov je, da so razmere za trening na prostem celo leto idealne. Kar pomeni, da lahko njihova priprava stalno temelji na najbolj specifični komponenti- šprintu samem.
Glede na pogovor z Marlene (in nekaj preteklega znanja) lahko povzamem, da jeseni začnejo zadeve umirjeno in z veliko poudarka na splošni pripravljenosti. V tem obdobju se večino treninga opravi na travi. Trening vključuje "vlečenje t.i. sank oz uteži za seboj" in nekaj intensive tempa (seveda spet odvisno od stopnje atleta). Delajo tudi daljše teke do cca 600m. Počasi stopnujejo intenzivnost in spomladi počasi začnejo delati vedno več zadev na stezi. Večinoma jim "domače" spomladanske (medijsko manj izpostavljene) tekme služijo kot dober trening. Uteži so, kakor razumem, prisotne kot dodatek in preventiva proti poškodbam.

Seveda je pristop v glavnem narejen na bazi HI in LI dnevov.

V ZDA, zanimivo je sistem treninga zelo odvisen od tega kje se nahajaš (vremenske razmere preko leta) in katerega trenerja seveda imaš. Na kratko, sistem preko univerz ima svoje prednosti in tudi slabosti. Trenerski kader kakor razumem ni preveč dober, pogosto se atetu dodeli trenerja in nima veliko možnosti izbire. Veliko hitrih tekmovalcev v mladosti izbere bolj plačane športe (ameriški nogomet, baseball...)
Prepogosto se trening ne deli na HI in LI dneve, predvsem pa preveč temelji na klasični periodizaciji, ki pogosto pripelje do poškodbe in ne omogoča atletu izpolnitve svojih potencialov. Preprosto povedano, v ZDA in tudi v Evropi se pogosto uporablja "preživele" trening sisteme. Poznam primere, ko razni "strokovnjaki" že obstoječim sistemomte vrste (ki imajo morda vsaj nekaj smisla) dodajajo svoje individualne ideje in domislice. Rezultat je katastrofalen.

Pustimo uporabo prepovedanih substanc ob strani, dejstvo je da Karibi proizvedejo velik delež dobrih šprinterjev glede na številke atletov, ki jih imajo na voljo. Evropa in ZDA imata precej večje število s katerim začnejo, vendar proizvedejo manj vrhunskih rezultatov.


Upam, da sem ti odgovoril vsaj približno na zastavljeno vprašanje. Če imaš kakšno konkretno vprašanje bom z veseljem odgovoril, če bom znal. Takole na široko bi se sicer lahko še razpisal, vendar bi bilo to morda nezanimivo branje. Dodatek subjektivnosti na koncu je bil žal neizogiben :lol:
Uporabniški avatar

KK400

  • Prispevkov: 105
  • Pridružen: 15 Sep 2012, 22:41

Re: Dnevnik šprinterja

Odgovor11 Jan 2014, 22:23

Kratek update. Jeseni sem skozi spravil super GPP obdobje, nakar sem pri lovljenu teže (pri odlaganju uteži) pri Power Cleanu zategnil gracilis in semitendinosus povsem pod gluteusom. Poškodbe precej časa nisem uspel odpraviti. Sem bil na precej masažah, veliko ukrepov sem se naučil tudi sam. Nič ni pomagalo, noga me je hudo bolela že pri hoji. Treniral sem sicer stalno vendar nisem šprintal. Prav tako nisem delal počepa, Power Clean sem delal prilagojeno. Delal sem veliko t.i. tekaških vaj, nekaj pliometrije in veliko tempa za general conditioning. Na koncu mi je nogo "rešil" bivši državni rekorder na 60m Rok Predanič. Naključno sem ga srečal na treningu in ga vprašal, če bi lahko enkrat "pogledal" mojo nogo, ker ne morem rešiti zadeve. Nekajkrat sva se dobila, vsakič se je zelo potrudil in po cca 14 dneh sem lahko šprintal.

Sicer me zadeva še vedno boli, vendar mnogo manj in zaključil sem 3 res naporne tedne SPP-ja, kjer sem skozi spravil kar nekaj volumna na zavidljivi intenzivnosti. Ne vem, če sem že kdaj pozimi prenesel toliko treninga brez, da bi se prekuril. Pri treningu štartov sem nekajkrat v štartu držal nekaj precej hitrejših šprinterjev (60 in 100m specialistov) kar mi daje realno oceno napredka. Nisem pa imel v 3 tednih dovolj časa, da bi delal na "top speedu". To bom moral vključiti sedaj tekom tekmovalnega obdobja, ki je zame že samo po sebi bolj trening narave. Zimska sezona mi ne pomeni kaj dosti. Nekateri celo odsvetujejo 400metrašem, da nastopajo na 60m.


Ta teden zaključujem s sprostilnim tednom v katerega sem vključil tudi prvo tekmo na 60m po 2 letih. Z rezultatom nisem preveč zadovoljen, saj menim, da sem mnogo hitrejši. 60m res nikoli nisem znal odteči na tekmi. Sicer sem tekel osebni rekord, ampak na naslednjih tekmah pričakujem precej boljši rezultat.

Makroti trenutno nihajo:
180 B, 400-500g OH, 60-70g M

Teža cca 83 kg. Preko zime sem dobil nekaj mm. Druge razlage ne vidim. Močnejši sem overall kot sem bil, vnos sem imel na "vzdrževanju". Še vedno se mi vidi celoten preplet žil po trebuhu, noge so celo bolj definirane kot so bile. Ali pa so samo manj zatečene, ker ne delam distanc? Ne najdem točnega odgovora. Morda sem nekaj mišic pridobil tudi, ker imam res manjši volumen tempo tekov in ker ne delam distanc.

Nekaj utrinkov iz utežarne:
PC: 3x110 kg, 2x115 kg
BP: 2x130 kg (z kar nekaj rezerve) in nekaj časa nazaj spet 5x120 kg (kot spomladi, vendar sem imel tokrat kakšno ponovitev rezerve).
BS: 2x180 kg rahlo pod paralelo vendar res s težavo. Se zelo pozna, da ga zaradi noge nisem izvajal kar nekaj časa.
Uporabniški avatar

BostjanBavcon

  • Prispevkov: 3221
  • Pridružen: 09 Mar 2012, 23:03

Re: Dnevnik šprinterja

Odgovor12 Jan 2014, 11:50

Kralj! Mirin dat caloric intake HARD.

Šprinterji. 8-)

INB4 NOT NATTY.
Uporabniški avatar

KK400

  • Prispevkov: 105
  • Pridružen: 15 Sep 2012, 22:41

Re: Dnevnik šprinterja

Odgovor12 Jan 2014, 12:41

BostjanBavcon napisal/-a:Kralj! Mirin dat caloric intake HARD.

Šprinterji. 8-)

INB4 NOT NATTY.


Haha, po pravici povedano težko pojem manj :lol:
Se mi res hitro nabere.
Uporabniški avatar

Jure Rus

  • Prispevkov: 2715
  • Pridružen: 17 Nov 2011, 21:39

Re: Dnevnik šprinterja

Odgovor13 Jan 2014, 07:05

Me veseli, da si uspel kolikor toliko sanirat poškodbo. Sicer pa zanimivo branje, kot vedno. Držim pesti, da gre naprej vse po planu! ;)

Hartman

  • Prispevkov: 48
  • Pridružen: 24 Avg 2012, 10:41

Re: Dnevnik šprinterja

Odgovor13 Jan 2014, 13:15

In koliko si tekel na 60m ? :)
Prejšnja

Vrni se na Dnevniki članov

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov