Verjetno nekaj čez 200 stopinj? Ne vem.
To so vse stvari s katerimi se lahko
popolnoma po nepotrebnem obremenjujemo, razmišljamo in si zaradi tega zakompliciramo vsak dan. Zakaj?
1. Ne zdi se mi bistvena razlika 25 stopinj med "smoking point" masla in kokosovega olja. Iz tega vidika bi bilo najboljše sončnično olje.
2. Ne bo vsako olje pri visoki temparaturi dalo enako količino "škodljivega" acroleina.
3. Ali je acrolein zaužit s hrano dejansko škodljiv se niti ne ve natanko. Ok, v ekstremnih količinah je vsaka stvar škodljiva.
4. Za peko recimo da uporabiš 5 g olja. Iz tega v najslabšem primeru (3 ure cvretja pri 180 stopinjah) po podatkih, ki sem jih našel nastane 0,050 mg acroleina. Max. priporočen dnevni vnos je 550 mg (11000-krat višji)***.
5. Acrolein je zelo hlapen.
(Teh podatkov ne vem na pamet, sem pa malo pobrskal.)
//Edit: ***Pravkar sem ugotovil, da je navedeni podatek o max. priporočenem vnosu napačen (napačna enota). Ta je 0,53 mg. Torej za faktor 1000 manjši. Še vedno pa je razlika med dejanskim vnosom in priporočenim max. velikanska in več ga vdihamo z zrakom kot pojemo z enim pomfrijem:
According to the U.S. Environmental Protection Agency, the main source of acrolein exposure to humans is the atmosphere, which contains 8.2-24.6 μg acrolein per m3 (mean 14.3 μg/m3) [143]. Acrolein concentrations in smoky indoor air can be much higher. Assuming that human air intake is 10.8 m3/24 h [144], acrolein exposure through atmospheric contact would amount to 154 μg or 2.75 μmol/24 h. This quantity of acrolein is roughly equal to the amount generated by smoking 2.5 cigarettes, which explains why there is a relatively high level of HPMA found in the urine of nonsmokers [11]. In view of the ever-increasing acrolein emissions into the environment, acrolein as a direct irritant may increasingly become a health hazard in individuals with respiratory diseases such as asthma [145].