Jure Rus napisal/-a:Gujdek: Od kje ti informacije, da se ne ve?
Fiziološko uravnavanje apetita je, kolikor sem jaz naštudiral, relativno dobro pojasnjena zadeva. V to so vključeni senzorični receptorji ustni votlini in požiralniku, sprejemanje dražljajev iz želodca preko vagusa (draženje, raztezanje, pH, ...) vsemu skupaj pa so seveda pridruženi še razni hormoni, predvsem ghrelin, CCK, sekretin, ... V CŽSju so ključni predvsem POMC nevroni in nevroni, ki izločajo NPY ter AGRP. Nadaljnje raziskave so seveda še potrebe, a daleč od tega, da bi rekel, da se nič ne ve.
Nisem rekel da se ne ve, v bistvu zelo dobro poznam področje, ampak je tu še ogromno ogromno neznank.
Poleg tega kar si zraven naštel lahko dodaš še prefrontalni korteks, amigdalo in cel mesolimbični/limbokorteks sistem CNS-ja, ki skrbi za emocionalni naboj in željo po hranjenju prek dopamina, ki je dovolj močan da povozi vse zgornje "zaviralce" hranjenja. Zraven so še krvni faktorji kot so leptin/glukoza/ffa ipd.
Prav tako ni znano
in vivo obnašanje NPY/AgRP in POMC v hipotalamusu in povezavo z areo postrema, ki večinoma "nadzoruje" vse dražljaje iz požiralnika in želodca ki si jih naštel in kako se to na koncu vse skupaj prenese v človeško vedenje.
Še en ključen sistem je opiodni, ki je tesno povezan z dopaminergičnim s to razliko da delovanje opiodov večinoma daje hedonsko zaznavo okusa medtem ko dopaminergični predvsem usmerja pozornost k hranjenju oz. spodbuja željo.
Poleg tega pa večina zgoraj naštetih hormonov/peptidov deluje nevrotranzmitersko in sistemsko, s tem da se vsak veže še na eno množico različnih receptorjev itd.
Problem je samo to, ker vse to potem raziskovanec izrazi z oceno 1-100 na listu papirja, kakšen ima v tistem trenutku apetit.