Tukaj je treba ločit, ali gre zraven za aktivnost ali ne.
V času ketonske (tudi v času stradanja) lahko mišični glikogen ostane napolnjen še nekaj časa po prehodu iz normalne na ketonsko, v primeru da ni telesne aktivnosti ki bi porabljala ta glikogen v večji meri.
Drug "varovalni" mehanizem je inzulinska rezistenca, ki je prisotna v času ketonske, zaradi katere miš. celice niso odzivne na take manjše skoke inzulina, ki so prisotne pri uživanju le beljakovin.
Evolucijsko naj bi IR služila temu da, po domače povedano, glukoza ne beži iz krvnega obtoka ampak ostaja na voljo CŽS. Tudi sama glukoneogeneza iz hrane vnešenih B na npr. beljakovinski, je časovno raztegnjena, razmeroma neučinkovita in tudi količina nastale glukoze ni gromozanska. Še enkrat si splača prebrat tale post, da je treba gledat prispevek glukoneogeneze v relativnem smislu:
http://www.naturalmusclezone.com/forum ... 2870#p2870To zgoraj je v primeru kadar ni srednje ali visoko intenzivne aktivnosti (nizko intenzivna ne porablja glikogena v večji meri). V primeru da gre za aktivnost, je sinteza glikogena v primeru ketonske ali brez hrane odvisna od časa, stopnje prisotnega glikogena, vrste mišičnega vlakna (počasna, hitra) in intenzivnosti vadbe.
Kinetiko glukoze nastale prek glukoneogeneze je težko natančno spremljat, zato točnih podatkov v absolutnem smislu npr. koliko glikogena se naredi z glukoneogenezo ni, poznamo pa možne mehanizme in grobe ocene.
Še najbolj relevantne podatke je dala raziskava stara 45 let:
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/5584523V njej moške po obdobju nekega normalnega prehranjevanja in s polnim glikogenom, dali na kolo, kjer so kolesarili do odpovedi. Že tam se je opazilo (predstavili so podatke na nivoju posameznika) da več glikogena v štartu pomeni, večjo zalogo energijo in daljši čas do izčrpanosti:

Po končani vadbi niso dobili OH, ampak so bili 3 dni na 45:55 (M:B) dieti (2800kcal in 375gB dnevno), nakar so po treh dneh ponovno zmerili mišični glikogen z biopsijo in potem ponovili vadbo ter isto še s 3 dni high-carb protokolom (isto kcal, 80% OH) . Velja omeniti, da se je po vsaki vadbi do izčrpanja, glikogen skoraj popolnoma spraznil
.
Mišični glikogen po M+B dieti je dosegel 35% koncentracije tistega, ki je bil po normalni dieti (brez predhodne vadbe) in 18% tiste ki je bila po high-carb protokolu. Visoka koncentracija v high-carb protokolu je logično posledica visokega %OH in pa tudi superkompenzacije po spraznjenem glikogenu.
Časi do izčrpanosti so bili v povprečju 166 minut po high-carb, 113 minut po normalni dieti in 56 minut po B+M protokolu. Tu se je primerno izrazil že ronnie, lučka začne utripat veliko prej, če ni energetskega vira.
Tudi v ostalih študijah na miših so bili podobni rezultati, v teoriji naj bi veljalo da se na ravni mišice poskuša obdržat neko minimalno koncentracijo glikogena, se pravi da se pri popolnem spraznenju glikogena tudi na keto lahko glikogen sintetizira do nekega nivoja (v bistvu so opazili da se lahko tudi pri popolnem postenju).
In če se vrnem k osnovnem vprašanju Sydney-a. Možni začetni substrati za polnit glikogen so v tem primeru laktat, glicerol in glukoneogene aminokisline.
V raziskavah se je za najverjetnejšega pokazal laktat, kateri ima dve poti za polnit glikogen.
Prva je
glikoneogeneza(ki poteka direktno v mišici) in Corijev ciklus, pri katerem laktat izplavlja in gre v proces glukoneogeneze (se vrne v krvni obtok kot glukoza). Trenutno se domneva da naj bi več kot 50% skupne sinteze (vključujoč glukoneogenezo iz glicerola in AK) prispevala glikoneogeneza.
To je direktno možno žal dokazat le na miših, katerim so odstranili jetra. Glikogen se je polnil ne glede na to, kar pomeni da glukoneogeneza tu ni imela dosti zraven (miši so bile v tem času brez hrane).
Intenzivnost vadbe tu igra veliko vlogo, v prej opisani študiji je vadba trajala več kot uro (no razen na beljakovinski

) in se je glikogen porabljal z manj tvorbe laktata. Intenzivnejši napori imajo za posledico več laktata in je zato tudi pričakovano, da bo laktat po obeh poteh polnil glikogen nekoliko bolje (tudi to je raziskano le na miših).
Koliko glukoze narejene z glukoneogenezo prek AK in glicerola se uporabi za glikogen ne vemo, ve se da naj bi bil glaven laktat ampak ne prek glukoneogeneze.
Je pa z AK podobno kot z laktatom, če je intenzivnost vadbe visoka in stanje miš. glikogena nizko, poteka razgradnja mišičnih B veliko hitreje kot v normalnih pogojih. Ko pa so enkrat izplavljene iz mišic, pa gredo ponavadi v glukoneogenezo.
Sydney, odgovor na prvo vprašanje je da, odgovor na drugo vprašanje pa sem zgoraj malo razširil.