David Brunšek

Kaj praviš kaj bolj izmuči telo. 3-5 RM deadlift ali pa 1 RM deadlift?

Koliko časa po tem, ko se pri neki vaje lažje poškoduješ, te vaje ne bi izvajal? (Prejšnji teden med dipsi me je uščipnilo, 2 dni je malce bolelo v zgornjem delu prsne mišice, potem pa je popustilo.) Hvala za odgovor.

Kaj praviš kaj bolj izmuči telo. 3-5 RM deadlift ali pa 1 RM deadlift?

Odvisno od volumna (koliko serij in ostalega dela). Če bi recimo naredil skupen workload približno enak - 4×1×200 kg ali 1×5×170 kg, bo 1RM bolj utrujajoč. Psihično je težje dvigati max. dvige in glede na to, da je "cns fatigue" zelo povezan z našim doživljanjem stresa, bi jaz stavil, da večji davek terja 1RM.

Koliko časa po tem, ko se pri neki vaje lažje poškoduješ, te vaje ne bi izvajal? (Prejšnji teden med dipsi me je uščipnilo, 2 dni je malce bolelo v zgornjem delu prsne mišice, potem pa je popustilo.) Hvala za odgovor.

Toliko, da si povsem prepričan vase. Veliko je tudi v psihi in če delaš eno vajo pri kateri si se poškodoval z mislijo, da se lahko spet, boš naredil slabo (in bi bilo bolje, če bi izbral kaj drugega). Drugače pa mislim, da lahko po nekaj dneh brez bolečin začneš z manjšo težo in da vidiš, kje si.

Kaj praviš kaj bolj izmuči telo. 3-5 RM deadlift ali pa 1 RM deadlift?

Odvisno od volumna (koliko serij in ostalega dela). Če bi recimo naredil skupen workload približno enak - 4×1×200 kg ali 1×5×170 kg, bo 1RM bolj utrujajoč. Psihično je težje dvigati max. dvige in glede na to, da je "cns fatigue" zelo povezan z našim doživljanjem stresa, bi jaz stavil, da večji davek terja 1RM.

je to možno tudi zaradi psihičnega stresa? Včeraj sem namreč mel najbolj stresen študijski dan ever in sem bil po koncu precej zmatran pa sem vseeno šel na trening ampak je bil katastrofa.. delovne teže 10% nižje od prejšnega treninga so se zdele nemogoče za premikat pa sem se res trudu nisem še mel tko slabega treninga. Res je da bi počasi tudi deload že pasal ampak vseeno trening prejšni dan je bil pa super.

Malo z moje strani: tudi miselni stres se še kako pozna na performansu. Ko se učim za izpite, sem po cele dneve doma in ne delam nič fizično zahtevnega, pa vendar takrat kar ni tiste prave moči.

pri meni je blo bolj da sem med 3 urnim pisnim delom precej plonkal na najrazličenejše načine in izzival srečo tko da me je konkretno zmatral

Seveda - vsak stres oz. obremenitev živčevja se lahko zelo pozna.

Tole sem bral nekaj časa nazaj pa se mi zdi, da so bile zadeve okoli (domnevne) pretreniranosti, cns-ja, utrujenosti in regeneracije dobro opisane:
http://www.myosynthesis.com/cns-handle-stress
http://www.myosynthesis.com/the-limits-in-your-head

Nizek testosteron in T3. Posledica zraven zj*** prebave tudi oslabelost, huda atrofija vseh mišic, bolečine v sklepih, mišicah.....

Ko se odpravi vzrok in se hormoni povrnejo, kako bi se bilo najboljše lotit treninga, glede na to da si na začetku verjetno na stopnji 90-letnega dedka? Na začetku najboljše stvari z lastno težo delat kot recimo: dipsi, sklece, počepi na eni nogi s pomočjo ali kar takoj začet delat z utežmi?

Lp!

Počasi in previdno, da ne bo težav s sklepi in vezmi. Kake vaje, kjer nisi siguren v gib, raje ne - enonožni počep brez opore je lahko tak, za tiste s slabo mobilnostjo tudi dipsi npr.

To pomeni, da če ne zmoreš 20 sklec in nekaj dipsov/chin-upov z lastno težo, potem delaj raje te, dokler ti to ne postane (pre)lahko ter kasneje dodaš obremenitev (sklece menjaš z bench pressom, dipsom/chin-upom dodaš obremenitev ...). Kar se tiče dela za spodnji del, lahko enonožni počepi, izpadni koraki ali pa običajen obteženi počep z zmerno težo (klasični počep z lastno težo bo verjetno prelahek).
Imaš vaje, ki so praktično enaki gibi obteženim variantam (sklece, počepi) in dokler ne rabiš dodatne obremenitve, so povsem enako dobri. Pa v tem času lahko daš še poudarek na mobilnost in moč jedra, da kasneje ni težav in lahko napreduješ hitreje. Tak bi bil moj recept.