climber napisal/-a:In prav tako so eni izmed njih v nulo zrezani, nabildani, precej pa tudi debelih.
Če ne upoštevamo tistih na AS in gledamo izključno natural, bi si upal trditi da nekdo ki ne beleži oz. ni pozoren na količine lahko doseže stanje nabildan-debel ali pa samo debel, ali samo zrezan.
Drugače se v grobem strinjam s tvojim razmišljanjem. Je sicer omenil tudi David v zapisu, da tako prehranjevanje ustreza kriterije motnjam hranjenja.
Se je pa treba zavedat, da po eni strani razmišljanje "jem po občutku" v današnjem okolju ki ga zaznamuje dostopnost in privlačnost živil, statistično gledano ljudi pelje v debelost. Po drugi strani pretirano obremenjevanje s hrano (spet, gledano statistično) vodi v psihosomatska obolenja v obliki motenj hranjenja.
Po mojem mnenju IIFYM predstavlja najboljši kompromis med obema poloma:
- Ni se potrebno odrekati živilom tako da je v tem primeru posameznik občuti manj lastne "restrikcije" (sama restrikcija je eden glavnih dejavnikov nastanka večine motnje hranjenja, ne samo ortoreksije)
- Še vedno pa se ohranja primeren energijski vnos, kar onemogoča nastanek debelosti, ki je pogost pojav če se s takimi (v fitnes krogih poznanih kot "off") živili redno hranimo po občutku