Moje priprave na tekme jeseni 2012

Res super članek.

Čeprav bi si kdo izven tega foruma najbrž tudi za vaš (naš) način prehranjevanja, ko si zapisujemo makrote na decimalko in potem seštevamo mislil svoje. Večina ljudi mislim da tega ne dela in se ravna po občutku. In prav tako so eni izmed njih v nulo zrezani, nabildani, precej pa tudi debelih.

Hočem samo reči, da če je za nekoga obsedenost s hrano to, da se človek omejuje na 6 "zdravih" živil, je lahko za nekoga drugega obsedenost, da človek sešteva makrote.

Ni pa to nikakršna kritika. Mi je mišljenje tega foruma precej na mestu.

Ja.. lahko bi se komu zdelo sestevanje makrojev kot obsedenost. Jaz nisem stekal folka, ki si steje kalorije. Dejansko sem javno govoril, da so to obsedenci. No .. prisel sem k pameti in stejem makroje . Hahaah..
Vendar pa to ni obsedenost, temvec sredstvo za doseganje mojega cilja!

Mmeni se je tudi včasih zdelo to neko kompliciranje in obsedenost (tisti šejki na faxu, ko so me vsi postrani gledali, čim več B in čim manj M in OH, vsake 3 ure jest...) in v bistvu sem ravno prej non stop razmišljala o tem kaj in kdaj bom jedla in sem se ful obremenjevala kdaj bom česa preveč ali pa premalo pojedla. Zdaj mi je vseeno kaj (no, pač lahko jem kar mi paše ) in kdaj jem, samo da dosežem to kar sem si zastavila

In prav tako so eni izmed njih v nulo zrezani, nabildani, precej pa tudi debelih.

Če ne upoštevamo tistih na AS in gledamo izključno natural, bi si upal trditi da nekdo ki ne beleži oz. ni pozoren na količine lahko doseže stanje nabildan-debel ali pa samo debel, ali samo zrezan.
Drugače se v grobem strinjam s tvojim razmišljanjem. Je sicer omenil tudi David v zapisu, da tako prehranjevanje ustreza kriterije motnjam hranjenja.
Se je pa treba zavedat, da po eni strani razmišljanje "jem po občutku" v današnjem okolju ki ga zaznamuje dostopnost in privlačnost živil, statistično gledano ljudi pelje v debelost. Po drugi strani pretirano obremenjevanje s hrano (spet, gledano statistično) vodi v psihosomatska obolenja v obliki motenj hranjenja.

Po mojem mnenju IIFYM predstavlja najboljši kompromis med obema poloma:

- Ni se potrebno odrekati živilom tako da je v tem primeru posameznik občuti manj lastne "restrikcije" (sama restrikcija je eden glavnih dejavnikov nastanka večine motnje hranjenja, ne samo ortoreksije)

- Še vedno pa se ohranja primeren energijski vnos, kar onemogoča nastanek debelosti, ki je pogost pojav če se s takimi (v fitnes krogih poznanih kot "off") živili redno hranimo po občutku

se strinjam z gujdekom. če bi se osebno prepusti hranjenju po občutku, bi mi šla teža zelo hitro gor-pač rad jem tako pa me drži nazaj in odlično funkcionira.

realno telesa res ne moreš v potankost preračunati. okvirno ga pa lahko in kar je pomembno, da po določenih opazkih lahko potem temu primerno ukrepaš.

Hvala vsem! Mogoče pa res kdaj napišem tudi kaj v angleščini.

Čeprav bi si kdo izven tega foruma najbrž tudi za vaš (naš) način prehranjevanja, ko si zapisujemo makrote na decimalko in potem seštevamo mislil svoje. Večina ljudi mislim da tega ne dela in se ravna po občutku. In prav tako so eni izmed njih v nulo zrezani, nabildani, precej pa tudi debelih.

Hočem samo reči, da če je za nekoga obsedenost s hrano to, da se človek omejuje na 6 "zdravih" živil, je lahko za nekoga drugega obsedenost, da človek sešteva makrote.

Super komentar! Ta vidik sem res pozabil omeniti v zapisu.
Se strinjam s tabo - zapisovanje makrotov na decimalko je nepotrebno. Zato tudi sam pravim, da je za večino dovolj, če okvirno pozna svoj vnos (+/- par procentov) in se ne obremenjujejo, če en dan pojejo 10 g OH preveč.
Vseeno pa je to edini mehanizem, ki nas malo drži nazaj oz. potiska naprej, ko naša intuicija odpove (kot so komentirali že drugi). Dokler se s temi ciframi ne obremenjujemo 24/7 (ampak samo 30 sekund 3× na dan) in odstopanja ne jemljemo kot katastrofe, se mi zdi super kompromis.

Je pa seveda mogoče razviti tudi očutek, da macrotov sploh ni treba šteti, a to ne uspe vsakemu in je tudi odvisno od cilja (lažje za vzdrževanje kot pa presežek ali primankljaj).

Super članek! Hvala bogu da sem prešaltal v glavi in se znebil obsedenosti. Trenutno živim v študencu in tisti ki vam je znana situacija veste da je treba sklepat ogromno kompromisov vsak dan kar se tiče hrane in treninga. Kuhanje na elektro ploščah kjer jajca zavrejo v pol ure, miniaturen hladilnik itd itd..Dostikrat pade trening po prežurani noči kar se hrane tiče je precej naporno že makrotom sledit bognedaj da bi bil na paleo . Motivacije za trening pa vseeno več kot kdajkoli prej in tudi napredek defintiivno bo. Optimalen ne ampak k sreči si pustim žrtvovat kak gram mišic za nešteto novih izkušenj/poznanstev itd itd. Optimalen si lahko samo v eni stvari nadpovprečen pa v neštetih. Je pa težko narest preskok v glavi brez nmz ga sigurno nebi. V dani situaciji niti v teoriji ni možna tipična fitneserska hrana oz tajming obrokov in najbrž bi dve leti nazaj fitnes v takih razmeral pustil.

Spet super objava v blogu, bravo!

Super zapis!

BI se strinjal tudi sam imel ljudi, ki štejejo kalorije za obsedene ampak sem potem ko sem začel s šteštjem makrotov (priprave za tekmo ftw) videl šele kako recimo bi lahko bil way off če bi recimo ocenjeval na oko oz meril. Recimo oče mi dostikrat reče "A ti je treba vse vagat kot narkomanu?" pa si mislim ja treba. Kot je rekel David to mi vzame 3x30 sekund neto v enem dnevu.
Vem tudi včasih da sem bil nonštop živčen če nisem jedel na 2 do 3 ure oz nisem imel 45 minut po prvem šejku drugega (sem hodil med nakupovanjem do avta pa spil shake lol) sedaj hvala bogu temu več ni tako ker pač gledam na dnevni vnos.

edin pr krofih nisi nikol kompliciru drgač pa super članek David